Tik pred zoro helikopter preleti puščavo Mojave v Kaliforniji. Ko se sonce prikaže na vzhodnem obzorju, se pod goro Clark lesketa sončni električni sistem Ivanpah, ki s svojimi 200.000 zrcali usmerja sonce proti osrednjim stolpom. S tega zornega kota je videti, kot da bi ga zasnoval kakšen avtor znanstvenofantastične literature. Toda ali bi ga s tal sploh opazili?

»Zaradi tega obožujem fotografiranje iz zraka – občutek odkrivanja in neverjetne podrobnosti, ki jih prinaša,« pravi Joris Kuijper, prej omenjeni potnik na tem letu, ki je tudi sam izkušen poklicni pilot. »Zaradi svoje redkosti so ti pogledi očarljivi, a tudi njihovo iskanje je enako vznemirljivo. Nekaterih znamenitosti po vsem svetu preprosto ne morete ceniti, ko ste na tleh. In prav zaradi tega spektakla sem se začel ukvarjati s fotografijo. Pogled z neba je zame postal popolnoma običajen.«

Čeprav je med odraščanjem rad zajemal svet z akcijsko kamero, je na Jorisovo fotografijo najbolj vplivala njegova kariera pilota. Ko je bil zaposlen pri pomembnem mednarodnem letalskem prevozniku KLM, »sem prvič videl svet,« pojasnjuje, »pogosto najlepše kraje v najlepši svetlobi ob zori ali mraku. Spoznal sem, da želim ujeti te trenutke, ne samo zato, da bi jih pokazal drugim, ampak tudi zato, da bi se kasneje lahko ozrl nazaj na svoja potovanja.« Ko se je temu resneje posvetil in ugotovil, da je teh pogledov iz zraka ogromno, je investiral v svoj prvi Sonyjev fotoaparat, Alpha 6500, preden je prešel na Alpha 7 III polnega formata in zdaj na nov fotoaparat Alpha 7 IV.

»Med zaprtjem leta 2020,« nadaljuje, »sem nekaj časa fotografiral amsterdamsko letališče Schiphol. Zanimivo je bilo videti kraj tako zaprt, z vsemi letali, parkiranimi na vzletno-pristajalni stezi – letali, s katerimi bi moral leteti! Zato sem najel helikopter, da ga posnamem iz zraka. Takrat sem prvič tako fotografiral in nikoli se nisem več ozrl nazaj. Ekipa za družabne medije družbe KLM je celo videla slike na mojem Instagramu in vprašala, ali jih lahko uporabijo, ne da bi vedeli, da sem del podjetja!«

Zdaj, ko ima popolno podporo družbe KLM, da lahko fotografira iz pilotske kabine njihovih letal med potovanjem po nebu, kar običajno ni dovoljeno, Joris spoznava novi fotoaparat Sony Alpha 7 IV in kako lahko z njim ponese svojo fotografijo v nove višave. »Pri fotografiranju iz zraka je ostrina seveda izziv,« pravi, »saj se vse zelo trese in vaš položaj za fotografiranje se nenehno spreminja. Toda kombinacija funkcij fotoaparata Alpha 7 IV mi pri tem resnično pomaga. Velik del tega je petosni stabilizator slike v ohišju (IBIS), ki mi omogoča fotografiranje s hitrostjo do 5,5 stopnje počasnejše in še vedno dosega ostre rezultate.«

Jorisovi posnetki iz pilotske kabine prikazujejo fotografiranje, ki je počasno do 1/13 sekunde, ko fotoaparat drži v rokah in uživa v prednostih ostrenja stabilizatorja IBIS, tudi ko fotoaparat umiri v rokah – tudi na stojalu, v sponki ali na vreči za sedenje so tresljaji letala še vedno dejavnik. Toda IBIS fotoaparata Alpha 7 IV pomeni, da lahko celo zmerne hitrosti delujejo kot veliko hitrejše nastavitve. »Snemam v načinu s prioriteto zaklopa,« pojasnjuje, »in čeprav nimam strogega pravila glede hitrosti, se pri večini posnetkov trudim, da dosežem najmanj 1/320 sekunde. Seveda je to odvisno tudi od objektiva. Širši kot je objektiv, nižjo hitrost lahko uporabite, saj je gibanje manj vidno. Kar zadeva zaslonko, je objekt tako daleč, da lahko uporabim nastavitve, kot sta f/2.8 ali f/1.4, za več svetlobe, pri čemer je vse še vedno izostreno.«

»Kar zadeva hitrost zaklopa, mi fotoaparat Alpha 7 IV pomaga tudi s svojo zmogljivostjo ISO,« pojasnjuje Joris. »Običajno uporabljam samodejni ISO in nastavim najvišjo vrednost glede na svetlobo. Ko smo začeli, je bilo v puščavi Mojave še temno, zato sem uporabil vrednost 3200, kar je precej visoko, čeprav senzor fotoaparata Alpha 7 IV še vedno dosega odlične rezultate. Ko se je zdanilo, sem znižal najvišjo vrednost in pri dnevni svetlobi ohranil ISO med 100 in 640, kjer so rezultati skoraj enaki. Senzor fotoaparata Alpha 7 IV je tako dobra kombinacija ločljivosti in šuma,« nadaljuje, »saj 33 milijonov slikovnih pik prav tako zagotavlja ogromno podrobnosti.«

Za Jorisa je zelo pomembna tudi hitrost sličic v zraku. In fotoaparat Alpha 7 IV tudi v tem primeru ne razočara. »Med poletom s helikopterjem, kot je bil ta v puščavi Mojave, veliko fotografiram,« pojasnjuje, »tako da način zaporednih posnetkov z 10 sličicami na sekundo, ogromen medpomnilnik fotoaparata in njegova uporaba ultra hitre kartice CF Express zagotavljajo to, kar potrebujem – brez upočasnitve. Čas v zraku je tako dragocen, da je pomembno, da ničesar ne zamudite. Ko opazujete prizore od zgoraj, opazite, kako hitro se vedno spreminja tudi svetloba. Na običajnem potovanju opravim vsaj nekaj preletov čez objekt, zato je pomembno, da ne neham fotografirati.«

Z željo, da bi še naprej odkrival svet iz zraka, se Joris zdaj osredotoča na pripravo knjige zračnih fotografij svoje domače Nizozemske. »Ponavljam,« zaključi, »veselje je iskanje teh neverjetnih krajev, ki sem jih raziskal – vendar je tudi veliko veselje v odkrivanju nepričakovanih pogledov. Najboljši zorni kot je pogosto tisti, ki ga niste pričakovali. In v zraku priložnosti zelo hitro izginejo. To bi bil moj najpomembnejši nasvet za delo v zraku – iščite, fotografirajte in uživajte v svetu okoli sebe. S fotoaparatom Alpha 7 IV nimate izgovora, da tega ne bi storili!«