Živahni portreti

»Znana sem po tem, da ustvarjam zelo temne fotografije, na katerih ni veliko barv,« pravi britanska portretna fotografinja Hannah Couzens. Hannah je s fotoaparatom Sony Alpha 1 II in objektivom FE 85mm f/1.4 GM II pred kratkim ustvarila drzno serijo portretov, na katerih so se oblačila objektov ujemala z živahnimi barvami ozadij. »Pri številnih svojih posnetkih dejansko zmanjšam nasičenost barv, zato sem želela ustvariti nekaj, kar bi me potisnilo na drugo stran lestvice.«

Hannah je celotno fotografiranje pripravila sama in izbrala modele, oblačila ter barvo ozadja: »Ljudje lahko imajo topel ali hladen odtenek kože. Pri izbiri ozadja zanje je mogoče upoštevati celo njihovo barvo las in oči. Zelo zanimiv eksperiment je, če pustimo vso osvetljavo enako, nato pa spremenimo barvo ozadja in si ogledamo, kako to vpliva na portret.«

Tehnika barvnega ujemanja, pri kateri se oblačila objekta ujemajo z ozadjem, je v nasprotju z običajnimi nasveti za portrete, da naj objekt od ozadja ločimo z uporabo kontrastne ali komplementarne barve. »Instinktivno vedno skušamo tako ravnati, še zlasti povsem na začetku,« pravi Hannah, »vendar pa se mi zdi, da kadar se barve ujemajo, oseba in njen obraz pritegneta še več pozornosti, vse drugo na posnetku pa postane manj pomembno.«

Pri usklajevanju barv pogosto velja zmotno prepričanje, da se bo objekt preprosto zlil z ozadjem. Vendar pa uporaba različnih barv ni edini način, kako objekt ločiti od ozadja, uporabimo lahko na primer tudi svetlobo. Hannah za to spretno uporablja kombinacijo luči na objektu in ozadju. Poleg glavnega srebrnega reflektorja Beauty dish za osvetlitev objekta je na obeh straneh objekta uporabila tudi dva svetlobna trakova. »Na obeh svetlobnih trakovih so bile nameščene mrežice, ki so poskrbele, da je bila svetloba usmerjena na objekt in se ni razpršila po ozadju. Hotela sem le nežno osvetliti rob obraza, las in oblačil subjekta. Njuna svetloba je bila zelo šibka, tako da sta dodala le toliko svetlobe, da sta objekt dvignila iz ozadja.«

Hannina zadnja luč je razkrila strokovne nasvete za ustvarjanje živahne nasičenosti v ozadju. »Pri vsakem posnetku je bila luč postavljena za objektom in je osvetljevala ozadje. Na luč sem nanesla barvni gel, ki se je ujemal z barvo ozadja. To prepreči, da bi prizor preplavila bela svetloba, in zmanjša možnost nastanka belih poudarkov, hkrati pa ozadju doda bogato nasičenost.«

Hannah je pri tem fotografiranju prvič uporabila objektiv Sony 85mm f/1.4 GM II. »Sprva sem nameravala ustvariti serijo posnetkov glave,« razkrije. »Ko pa je bil prvi objekt postavljen in sem videla kompozicijo, sem ugotovila, da mi je bolj všeč širši posnetek. Mnogi bi takrat morda raje uporabili 50-milimetrski objektiv, jaz pa sem imela dovolj prostora, da sem lahko stopila bolj nazaj in fotografirala od tam. Všeč mi je, kako 85-milimetrski objektiv zapolni kader in mi daje možnost posnetka glave ter širšega posnetka s srednjo dolžino. Tako je ozadje nekoliko bolj vidno, hkrati pa je oseba še vedno v ospredju posnetka.«

Hannah, ki je pri fotografiranju portretov že leta uporabljala originalni objektiv 85mm GM, je pri uporabi novega objektiva opazila razliko. »Mislila sem, da ostrenje ne more biti hitrejše kot pri originalni različici, vendar je neverjetno natančno in hitro! Objektiv je lažji, zelo prijetno ga je držati v roki in enostaven je za uporabo. Ker skušam biti med fotografiranjem precej blizu objekta, sem zelo pozorna na popačenje. Želim, da so moji portreti čim bolj točni, zato mi je 85-milimetrska goriščna razdalja vedno odlično ustrezala. Med objektom in menoj ohranja primerno delovno razdaljo, če pa želim spremeniti kompozicijo, se moram samo rahlo pomakniti nazaj, ne da bi morala zamenjati objektiv ali da bi me moralo skrbeti zaradi popačenja slike. To je zares vsestranski portretni objektiv.«

Zahvaljujoč fotoaparatom, kot sta njena zanesljiva fotoaparata Sony Alpha 7R IV in Alpha 1, se je spremenil Hannin način fotografiranja. »Zdaj ves čas uporabljam samodejno ostrenje oči,« razkriva, »in ne bi več mogla brez tega. Pri fotografiranju portretov je pomembno, da so oči ostre. Uporaba samodejnega ostrenja oči pomeni, da lahko z modelom ustvariva dober ritem. Obrne se lahko v drugo stran, poskusiva lahko fotografirati pod različnimi koti in ni mi treba skrbeti, saj bo samodejno ostrenje vedno sledilo očesu, ki mi je najbližje, kar je natanko tisto, kar bi izostrila tudi sama.«

»Ko se na snemalnem prizorišču vse sestavi tako, kot sem si zamislila, je to čudovit občutek. Povsem me prevzame in pri fotografiranju se zelo zabavam. Potem pa se nenadoma zavem, da mi je uspelo ustvariti posnetek, ki sem ga želela.«