Za tiste, ki me še ne poznate: moja glavna strast makrofotografija, ki jo objavljam na svojem računu @kylevanbavel. Zelo rad se umirim in odkrivam podrobnosti v naravi, ki so pogosto prezrte. V zadnjih nekaj mesecih pa sem začel to ljubezen do narave združevati s fotografijo divjih živali, kar mi je odprlo novo plat fotografije.

Še vedno se učim, eksperimentiram in delam napake. fotografiranje divjih živali se lahko zdi zastrašujoče, še posebej, ko vidite fotografe, ki na oddaljene kraje prenašajo težko opremo.. Sprva sem se spraševal, ali potrebujem strokovno znanje, drago opremo ali dostop do redkih živali, da bi lahko ustvaril posnetke, ki pustijo močan vtis.

Kmalu pa sem ugotovil, da je mogoče začeti fotografirati divje živali veliko bližje doma. Lokalni park, jezero, gozdna pot, obala ali celo lasten vrt lahko ponudijo obilo priložnosti. Ko začnete opazovati ptice, jih naenkrat vidite povsod, in že kratek sprehod po soseski vas lahko nagradi z najlepšimi trenutki.

Ko me je družba Sony prosila, naj preizkusim novi objektiv FE 100-400mm f/5.6-8 OSS, sem bil navdušen, da bom lahko videl, kaj zmore. Potem, ko sem ga preizkusil v resničnih razmerah, sem bil navdušen nad njegovo zmogljivostjo in kakovost slike glede na njegovo ceno. Še pomembneje pa je, da je z njim fotografiranje divjih živali postalo dostopnejše.

Najprej sem opazil, kako kompakten in lahek se mi je zdel objektiv. Glede na vsestranski razpon goriščne razdalje 100–400 mm je njegova velikost zares neverjetna. Kljub majhni teži se mi ta objektiv zdi trpežen in mi daje vtis, da je bil zasnovan za redno uporabo in ne samo za posebne izlete.

Ko preživite več ur na prostem, kjer čakate na pravi trenutek, da bi lahko izostrili posnetek, je to zelo pomembno. Večje živali vas lahko naučijo o kompoziciji, ločevanju ozadja in potrpežljivosti. Za fotografiranje divjih živali vam ni treba potovati daleč.

Ena od napak, ki sem jih delal na začetku, je bila, da sem se preveč osredotočal na približevanje objektu. Zdelo se mi je, da je lahko posnetek dober samo, če objekt zapolni kader. Sčasoma pa sem odkril, da je pomembna tudi okolica. Če okoli živali pustite nekaj prostora, lahko razkrijete njen življenjski prostor in je tako lahko zgodba še privlačnejša.

Naučil sem se tudi, kako pomembna so ozadja. Ker sem se prej ukvarjal z makrofotografijo, sem že vedel, kako lahko mehko, urejeno ozadje spremeni posnetek. Enako velja za divje živali. Z rahlim premikanjem, približevanjem tlom ali preprostim čakanjem na pravi trenutek lahko pogosto ustvarite čistejši in bolj uravnotežen rezultat.

Še ena napaka je bila pričakovanje, da bom lahko med vsakim sprehodom ustvaril popolno fotografijo. Tudi če se vrnete domov z zelo malo posnetki, ste še vedno izvedeli, kje ptice radi sedijo, kako se spreminja svetloba in kako se živali obnašajo. Želim si, da bi prej vedel, da ti tišji trenutki niso zapravljeni. Pomagajo nam izboljšati svoje spretnosti.

Z objektivom, kot je Sony FE 100-400mm f/5.6-8 OSS, bi se lahko učil še hitreje, saj je zaradi njegovega uporabnega razpona fotografiranje preprostejše. Če uporabite goriščno razdaljo 100 mm, lahko vključite več okolice ali fotografirate večje živali. Pri goriščni razdalji 400 mm pa lahko izpostavite manjše ali bolj oddaljene objekte. Ta prilagodljivost vam omogoča, da lahko z enim objektivom vadite različne sloge fotografiranja.

Objektiv v kombinaciji s pravimi nastavitvami na fotoaparatu Sony Alpha 7C II polnega formata zagotavlja izjemno kakovost slike. Večinoma sem uporabljal sledenje objektu s samodejnim ostrenjem oči, da sem lahko oči živali ohranil ostre, tudi ko se premikale. Tako mi ni bilo treba skrbeti glede ostrenja in sem se lahko bolj osredotočil na kompozicijo ter lovljenje pravega trenutka.

Samodejno ostrenje je hitro in odzivno, vgrajena stabilizacija pa zagotavlja gladko in stabilno sliko pri ročnem fotografiranju. To je še posebej koristno, saj se pravi trenutki pri divjih živalih pogosto zgodijo v hipu. Vedel sem, da objektivu lahko zaupam in brez oklevanja sledim objektu.

Objektiv se odlično ujema tudi s fotoaparatom polnega formata. Ko je nameščen na fotoaparat Sony Alpha 7C II, uporablja celotno območje senzorja, kar zagotavlja odlične podrobnosti, naravno globino in veliko vsestranskosti. Pri goriščni razdalji 100 mm lahko vključite okolico. Pri goriščni razdalji 400 mm pa lahko ptice izpostavite z večje razdalje. Všeč mi je tudi mehka, naravna zameglitev ozadja, ki zmanjšuje motnje in čudovito izpostavi objekt. Datoteke polnega formata z veliko podrobnostmi mi omogočajo tudi veliko svobode pri obrezovanju, kadar je ptica v kadru manjša, kot sem pričakoval.

Za še večji doseg pa je objektiv združljiv s telekonverterji Sony. Z 1,4-kratnim telekonverterjem se goriščna razdalja 100 mm spremeni v 140 mm, goriščna razdalja 400 mm pa v 560 mm, kar ustvari razpon goriščne razdalje 140–560 mm z največjo zaslonko f/8–11.

Z 2,0-kratnim telekonverterjem pa se goriščna razdalja 100 mm spremeni v 200 mm, goriščna razdalja 400 mm pa v 800 mm, kar ustvari razpon goriščne razdalje 200–80 mm z največjo zaslonko f/11–16. Standardni razpon lahko uporabite za splošno fotografiranje divjih živali, nato pa dodate dodaten doseg za manjše ali bolj oddaljene ptice, ne da bi morali s seboj nositi še dodaten objektiv.

Najpomembneje je, da je lahka oprema celotno izkušnjo naredila še prijetnejšo. Lahko sem dlje časa raziskoval, se prosto gibal in udobno fotografiral divje živali. Prav tako je močno olajšala spontano fotografiranje. Po službi lahko obiščete lokalno jezero, kolesarite po bližnjem naravnem območju, se sprehodite po soseski ali fotografirate ptice na svojem vrtu, ne da bi morali načrtovali večjo odpravo.

Objektiv Sony FE 100-400mm f/5.6-8 OSS dokazuje, da fotografiranje divjih živali ni nujno zastrašujoča ali fizično zahtevno. Lahko je tudi dostopno in spontano ter ne zahteva težke opreme. Ne potrebujete popolne lokacije ali dolgoletnih izkušenj. Začnite s tem, kar je v vaši bližini, opazujte, kako se živali premikajo, in si dovolite delati napake.