Krilo in molitev

V okrožju Södermanland na Švedskem je še zgodaj. Novo prispela populacija čopastih in zlatouhih ponirkov začenja svoj dan. Kopajo se v jezerih in pastelnih odtenkih svita. Svetloba je čudovita, toda to aprilsko jutro je še vedno peklensko mrzlo. Ponirkom za to seveda ni mar, nekoliko bolj pa je to naporno za Andreasa Hemba, fotografa živali v divjini. Na površini jezera ždi v svojem plavajočem skrivališču. “V tem letnem času zdržim v skrivališču največ eno uro,” se nasmehne, “vendar je vredno. Prispejo marca. Iščejo primerno gnezdo, zaščitijo ga pred tekmeci, dvorijo, vzgajaj mladičke in jih pripravljaj na selitev septembra ali oktobra. To leto želim dokumentirati celoten cikel.”

Podobno kot pri številnih drugih fotografskih subjektih najboljše rezultate dobimo zgodaj zjutraj. Za Andreasa, ki fotografira na vodi, je kulisa še bolj privlačna. Odsevi na gladini v jutranjem soncu nudijo raznolike barve. “Zaradi spreminjajoče svetlobe lahko ujamem različna vzdušja. Včasih je med posnetki vsega nekaj minut razlike,” razlaga. “Od žarenja tik pred svitom do mehke zameglitve ozadja. Tudi neposredna svetloba je prijetna, če je dovolj zgodaj. Pri tem pa je najpomembnejše, da so ptice zgodaj zjutraj bolj aktivne, zato prihaja do več interakcij med njimi.”

Fotoaparat, s katerim ste lahko drzni. To bi bil popoln opis Andreasovega novega fotoaparata Sony Alpha 1. “Fotoaparat združuje najboljše funkcije Sonyjevih fotoaparatov,” razlaga Andreas. “Dobite zmogljivost fotografiranja brez vmesne zatemnitve, izjemno hitrost ostrenja in vrhunsko ločljivost. Kombinacija je izredno uporabna, z njo pa lahko v celoti unovčim predanost, ki jo pokažem v hladnem vremenu.”

Pri seriji Alpha 1, ki temelji na izjemni zmogljivosti samodejnega ostrenja serije Alpha 9, še posebej izstopa način sledenja oči ptic, kar je za Andreasa še posebna prednost.

Obstaja veliko vrst ptic. Ali Andreasa skrbi, da bi tehnologija delovala pri eni vrsti, pri drugi pa ne? “Niti ne,” se nasmehne Andreas. “Tudi če tehnologija sledenja oko zaradi takšnega ali drugačnega razloga težko zazna ali če so pogoji zahtevni, na primer zaradi šibke svetlobe ali osvetlitve iz ozadja, vem, da bo zaznala glavo ptice in ji sledila. Doslej sem jo uporabil pri fotografiranju ponirkov, labodov, rac in veliko drugih vrst ptic in vedno se je odlično obnesla.”

Način zaporednih posnetkov s 30 sličicami/s, ki je na voljo pri seriji Alpha 1, je še ena funkcija, ki jo je Andreas želel v celoti izkoristiti. “Čeprav običajno fotografiram v neprekinjenem načinu, je dodatnih 10 sličic/s pomemben dejavnik, ko fotografiram vedenj ptic,” pravi. “Če ptica teče ali leti, ne bo zaznati razlike. Toda ponirki poskušajo med borbo potopiti tekmeca. Uspel sem ujeti trenutek, tik preden je oko ponirka izginilo pod vodo, česar ne bi mogel posneti pri 20 sličicah/s. Ti trenutki so nekaj posebnega. Enako je z elektronskim iskalom pri 240 sličicah/s, ki nudi bolj naraven prikaz hitro premikajočih se subjektov, posledično pa jim je mogoče lažje slediti.”

Ko se junija in julija jezera v okrožju Södermanland segrejejo, postane voda bolj prijetna, Andreas pa lahko več časa nameni fotografiranju. Zaveda pa se, da se njegov čas za dokumentiranje selitve ponirkov izteka. “Kmalu se bodo preselili nazaj v južno Evropo ali še dlje. V času, ki ga imam še na voljo, poskušam zato posneti najrazličnejše posnetke. Portrete, akcijske posnetke in širokokotne posnetke pokrajine, ki prikazujejo njihovo okolje. Vse to je pomembno zato, da dobi tak projekt globino.”

Ali se tudi Andreas pripravlja na selitev? “Ne. Ostal bom pri Sonyju,” se zasmeji. “S temi fotoaparati sem posnel svoje najljubše posnetke. S sekundo ali dvema zaporednih posnetkov sem ujel vedenje: dvorjenje, borbo ali skrb za mladiče. To so posnetki, ki opredelijo vrsto in fotografa. Vesel sem, da sem uspel ujeti te trenutke. Brez serije Alpha 1 mi to ne bi uspelo.”