Moje ime je Alexandra Surkova in sem profesionalna fotografinja divjih živali iz Španije. Pred tremi leti sploh nisem uporabljala fotoaparata z izmenljivimi objektivi in sem s pametnim telefonom z veseljem ustvarjala povsem običajne fotografije.

Moja kariera fotografinje divjih živali se je začela z zelo neverjetno izkušnjo. Nekega dne mi je eden od mojih takrat zelo maloštevilnih sledilcev na Instagramu sporočil, da v mojih fotografijah vidi izjemen potencial, in mi poslal darilo. Kako sem bila osupla, ko sem odprla paket in namesto razglednice zagledala objektiv Sony FE 200-600 mm f/5.6-6.3 G! Mirno lahko rečem, da se je moje življenje v tistem trenutku popolnoma spremenilo.

Še vedno se jasno spominjam svojega prvega fotografskega potovanja z novim objektivom – 24. junija 2020. Covid je bil v polnem razmahu in ko so z ulic izginili ljudje, so se pojavile živali. Več ur sem vsa prepotena čakala v šotoru na vročini pri 40 stopinjah, da sem posnela le dve fotografiji sove, ki mi je vsega skupaj pozirala le nekaj minut. A nisem bila razočarana, ta izkušnja me je zasvojila s fotografiranjem divjih živali.

Oprema

Alpha 7R IV je bil moj prvi Sonyjev fotoaparat (zdaj je moj rezervni fotoaparat, glavni pa je Alpha 1) in kadar prizor ni zahteval pretirane hitrosti, sem z njim posnela veliko osupljivih posnetkov, senzor z 61 milijoni slikovnih pik pa mi je omogočal zadostno prilagodljivost, da sem lahko po potrebi fotografijo tudi bolj obrezala.

Velik korak naprej v fotografiranju pa sem naredila, ko sem preizkusila fotoaparat Alpha 1. Zame je to popoln fotoaparat – je hiter, ima visoko ločljivost in naravnost neverjetno samodejno ostrenje. Predstavljajte si, da na deževen dan na veji sivega drevesa 50 metrov od vas sedi majhen siv vrabec. Nisem prepričana, da bi sploh lahko videli ptico, toda Alpha 1 lahko izostri njeno oko!

Ko po vrnitvi s potovanja pregledujem svoje slike na monitorju, mi sploh ni treba preverjati, ali je slika izostrena, saj je vedno 99,9 % slik ostrih. Zelo mi je všeč, da se lahko popolnoma osredotočim na kompozicijo. Iskreno, ne morem najti napake pri tem fotoaparatu, je čista čarovnija.

Kar zadeva objektive, imam dva najljubša. FE 200-600mm f/5.6-6.3 G OSS mora imeti vsak fotograf divjih živali in če bi morala izbrati samo en objektiv, bi bil to ta. Je hiter, vsestranski in kakovost je neverjetna. Ker živim v Španiji, je eden mojih največjih užitkov iskanje iberskega risa, ene najbolj ogroženih mačk na svetu. Ko več ur sediš v zasedi in čakaš, da boš videl eno od teh redkih bitij, ne smeš tvegati z opremo, ki jo uporabljaš. Žival se lahko pojavi na poljubni razdalji, hodi naravnost proti tebi in se celo približa tvojemu položaju na pol metra. Za najboljši posnetek imaš na voljo le nekaj minut in verjemite mi, da ni časa za menjavo objektivov, ko ti srce razbija od vznemirjenja.

Drugi objektiv, brez katerega ne bi mogla fotografirati, pa je FE 600mm f/4 G Master OSS. Je kot objektiv iz druge lige, iz drugega sveta. Včasih se mi zdi, da so slike, posnete s tem objektivom, lepše od same resničnosti. Zameglitev ozadja je vrhunska, daje neverjeten občutek globine in tridimenzionalnosti, ob kakovosti posnetka pa ostanem brez besed.

Ustvarjalni proces

Pogosto se sprašujem, kaj mi je tako všeč pri fotografiranju divjih živali, in vedno znova pridem do istega odgovora: popolna nepredvidljivost. Ničesar ni mogoče načrtovati, ni zaigranih posnetkov in nikoli ne moreš predvideti rezultata. Ne veš niti, ali se bo žival, za katero upaš, da jo boš videl, sploh kdaj pojavila! Lahko se več ur skrivaš, ne da bi koga videl. Lahko pa se zgodi, da upaš, da boš opazil orla, namesto tega pa vidiš čudovito lisico. Ali bo pozirala ali bo šla mimo? Divje živali ne moreš prisiliti, da bi se usmerila proti tebi, saj si le opazovalec.

Če se žival pojavi, lahko z nekaj pridobljenimi izkušnjami vsaj približno predvidiš njeno gibanje. Če sediš v zasedi pri napajališču, potem bo žival, tudi če se pojavi, v nekem trenutku začela piti, kar pomeni, da bo iztegnila jezik. To je trenutek, ki ga čakam. Ne želim narediti 1000 sličic z veliko hitrostjo. Moj fotoaparat Alpha 1 mi omogoča snemanje s 30 sličicami na sekundo, vendar to funkcijo redko uporabljam. Iščem prizore, pri katerih sprožilec pritisnem šele, ko sem prepričana, da bi me slika lahko zanimala.

Zaključna misel

Pogosto me sprašujejo, kaj moraš storiti, da lahko začneš služiti denar s fotografiranjem. Mislim, da je življenje prekratko, da bi delali nekaj, kar vas ne osrečuje, hkrati pa je potrebno veliko časa, da se naučiš dobro delati vsaj eno stvar, ki te resnično veseli. Realno gledano fotografija ni nekaj, s čimer lahko postaneš milijonar. Sama sem se odločila, da to ne bom, temveč bom raje uživala na poti, ki mi je tako zelo všeč.

Kako začeti? Fotografirajte. In naredite še več fotografij. In še več fotografij. Dajte jim ves čas, ljubezen in pozornost, ki jim jih lahko namenites. Do nedavnega je bil to zame le hobi. Pred tremi leti sem še fotografirala s telefonom, vendar me je fotografiranje tako prevzelo, da mi je vzelo ves prosti čas. Seveda je lažje doseči odlične rezultate, če imaš dober fotoaparat, a če ga nimaš, poskusi s slabim! Če ga ne znaš uporabljati, se nauči! Korak za korakom. Če je tvoj cilj rezultat in ne denar, bo zaslužek našel tebe in ne obratno.