Ob tla udarjajo ducati nog in dviga se prah. Z odra donijo divji zvoki brazilske hardcore skupine Worst. Gonçalo je bil že mnogokrat v podobni situaciji, in čeprav se nepoznavalcu morda zdi zastrašujoča, se sam dobro znajde v njej. »Užival sem, ko sem se s fotoaparatom Sony Alpha 7C II podal v sredino množice, saj tam najbolje občutim čustva, ki jih doživlja množica. Zame je fotografiranje takšnih trenutkov v množici, ki nudijo pogled od znotraj, enako pomembno kot fotografiranje same glasbene skupine.«–

Serija slik je bila posneta na festivalu Vagos Metal Fest v Vagosu na Portugalskem, kjer je Gonçalo festival fotografiral v okviru običajnega medijskega poročanja. »Pravzaprav je kar smešno, toda čeprav sem zelo visok moški, me ljudje sredi mošpita vedno poskušajo zaščititi, saj vedo, da imam fotoaparat in so zato še posebej previdni. V preteklosti sem že uničil fotoaparate in objektive, vendar se s tem ne obremenjujem. Tukaj se sprošča ta naravna surova energija, ki je preprosto ni mogoče najti nikjer drugje. Vsi se gibljejo skupaj kot eno in to se resnično prenese tudi na fotografa.«

Fotografiranje odra na glasbenem festivalu za Gonçala ni nič neobičajnega. Za svoje posnetke skupine Worst je uporabil fotoaparat Sony A7C II z objektivom Sony FE 50-150mm f/2 GM. »Včasih sem fotografiral s 70–200-milimetrskim–objektivom, kot to počne večina koncertnih fotografov. Vendar pa se močno razlikuje od 50–150-milimetrskega objektiva, čeprav so goriščne razdalje na splošno podobne. Velika prednost je, da je goriščna razdalja 50 mm precej širša, zato lahko že samo s tem objektivom ustvarite obsežen opus fotografij. 50–150-milimetrski objektiv pa je resnično optimalen. Dodatna stopnja svetlobe – f/2 v primerjavi s f/2.8 – vse poudari in doda tridimenzionalnost. Možnost fotografiranja pri šibki svetlobi z nižjimi vrednostimi ISO zaradi širše zaslonke je zares neverjetna.«–––

Za približevanje množici pa je potreben drugačen komplet opreme. Gonçalo uporablja fotoaparat Sony Alpha 9 III, na katerega je nameščen objektiv FE 14mm f/1.8 GM, saj omogoča preprosto preklapljanje med goriščnimi razdaljami.

»Zelo rad se približam objektu. Veliko mojih posnetkov zapolni okvir tik ob robu glasbenika ali množice, kar mi daje občutek povezanosti, ki ga potrebujem pri svojem delu. Goriščna razdalja 14 mm je zelo uporabna, ko nimate prostora, odlično pa se odreže tudi takrat, ko ga imate, kot na festivalu na prostem, saj omogoča, da se še bolj približate. Kot je dejal Robert Capa: »Če vaše slike niso dovolj dobre, niste dovolj blizu«. Resnično morate biti blizu, da lahko ta čustva prenesete v svoje fotografije, in 14-milimetrski objektiv je osupljiv objektiv prav za to.«’’’

Tudi ko je pred njim morje obrazov, lahko preprosto doseže, da fotoaparat Sony Alpha 9 III izostri prav tisto, kar želi. »Pri fotografiranju odra sem uporabil prepoznavanje obrazov z omogočenim sledenjem objektu,« pravi Gonçalo. »Če glasbenik začne opletati z glavo v ritmu glasbe in mu lasje padejo na obraz, bo fotoaparat še vedno zaznal oko ali vsaj še naprej ostril glavo. Ko pa fotografiram množico, prepoznavanje obrazov zazna veliko obrazov, zato uporabljam prilagodljivo območje, ki ga nastavim na najmanjšo velikost, da lahko zelo natančno določim, kje ostriti. Še od časov, ko sem fotografiral na film, ostrenje vedno nastavim na sredinsko točko, nato pa ponovno sestavim kompozicijo kadra. Tako lahko motiv izostrim in ga nato brez skrbi prestavim v želeni položaj v kadru. To osvobodi mojo ustvarjalnost. Prav tako je lažje zame in za urednika, saj so vse fotografije ostre in jih je mogoče uporabiti.«–

Še en spomin na fotografiranje na film v tej seriji slik je bila izbira fotografiranja v črno-beli tehniki. »Resnično verjamem, da črno-bela tehnika odstrani vso zmedo barv,« pojasnjuje fotograf. »Tako ostane samo čustveni del slike. V črno-belih barvah so stvari veliko bolj surove. Slike morajo biti še posebej izrazne v smislu čustev in sliki se je treba zares posvetiti, namesto da bi se zanašal na barve, ki lahko same ustvarijo drugače vtise.«

Na slikah lahko opazite, da le majhno število ljudi v rokah drži telefone in snema dogodek, kar se razlikuje od drugih glasbenih dogodkov. »Ljudje so osredotočeni na doživljanje koncerta in ne na snemanje. Skupnost želi občutiti trenutek, ne pa ga dokumentirati.« Namesto tega je tam Gonçalo s svojimi profesionalnimi fotoaparati in objektivi Sony in v mošpitu, kjer se počuti varnega, zajema trenutke, da množici tega ni treba.«