To je bilo poletje potovanj in pustolovščin za britansko fotografinjo in filmsko ustvarjalko Alice Greenfield, ki se je podala na s soncem obsijane ravnice in v prašno okolje delte reke Okavango v Bocvani, pri čemer se je zanašala na svoj močan in zanesljiv fotoaparat Sony Alpha 7 IV, da bi ujela vsak korak tega neverjetnega potovanja.

Aliceino življenje je zdaj precej drugačno kot takrat, ko je živela in delala v Londonu. »Vsak vikend sem zapustila London in se odpravila na podeželje ali obalo,« pravi Alice. »Verjamem, da smo vsi najboljša verzija samih sebe, ko smo v naravi; tam nam je namenjeno biti. Smo narava in tja tudi spadamo«.

Ker je Alice zaupala svojim instinktom in zapustila mesto, je začela slediti svoji strasti do bivanja v naravi, njeno delo pa jo zdaj vodi na pustolovščine po vsem svetu in ustvarja vsebine, ki odražajo življenje v naravi in potovanja.

V kampu Kwapa je Alice s svojim fotoaparatom Alpha 7 IV ustvarila trženjsko gradivo za izkušnjo podeželskega safarija, ki sta jo vodila Natucate in The African Guide Company pod vodstvom Alana McSmitha. »Ko pomislimo na safari, pogosto pomislimo na klimatizirane džipe in čudovite luksuzne šotore, a to je bilo drugače; gre za to, da ljudje spoznajo, kakšno je to okolje, da s prostovoljnim delom ponudijo smiselno in trajnostno izkušnjo ter se resnično povežejo z naravo, kot še nikoli prej. Učili smo se veščin preživetja in sledenja, medtem ko smo hodili po utrjenih poteh na odprte ravnice delte Okavango,« se spominja.

Alicein cilj ni bil posneti divjih živali, temveč ujeti človeški element safarija. »Tradicionalno nisem fotografinja divjih živali, vendar je bila ta naloga izjemno zanimiva, saj sem želela ujeti našo interakcijo s tem okoljem,« nadaljuje. »Ker nisem fotografinja divjih živali, s seboj nisem vzela nobenega dolgega objektiva, saj ga niti nimam. Imela sem tudi strogo omejitev teže, zato sem s sabo vzela samo dva objektiva, FE 24-70mm f/2.8 GM II in FE 70-200mm f/2.8 GM OSS II, skupaj z 1,4-kratnim telekonverterjem, ko sem potrebovala malo več goriščne razdalje, da sem posnela nekaj divjih živali«.

Objektiv 24–70 mm je postal Alicein glavni objektiv za številne trenutke potovanja. »Snemala sem tudi video vsebine, za katere je 24- do 70-milimetrski objektiv popoln. Omogočil mi je razpon zooma, s katerim sem lahko zajela vse vidike življenjskega sloga potovanja, človeško interakcijo med vsemi in tisto čarobnost, ko vsi samo sedijo ob ognju in kuhajo svojo jutranjo kavo. Z njim sem posnela tudi nekaj neverjetnih posnetkov čudovito jasne mlečne ceste nad ravnicami. To je bil popoln objektiv za to potovanje«.

Kljub temu, da je bil poudarek na dokumentiranju ljudi, so bili Aliceini najljubši trenutki in slike divjih živali. »Bili smo na enem redkih krajev v Afriki, kjer se populacija slonov povečuje. Sloni se zadržujejo v bližini tega taborišča, saj s črpanjem vode ustvarjajo lagune, kamor lahko pridejo in preživijo. V desetih dneh smo imeli veliko srečanj s sloni, vendar pa sem se morala za en posnetek resnično potruditi. Želela sem ujeti slone, ki ob mraku vedno prihajajo k istemu napajališču. Zemlja je bila suha in okoli slonov se je dvigal prah, ko so se končno pojavili. Po več urah čakanja na položaju sem dobila ta neverjeten posnetek z osvetlitvijo od zadaj in s čudovito kompozicijo. Ko pa sem vedela, da imam posnetek, sem odložila fotoaparat in preprosto uživala v enkratnem trenutku«.

Kot hibridna fotografinja ne more živeti brez ene funkcije fotoaparata Sony Alpha 7 IV: preklapljanja nastavitev po meri med videoposnetki in fotografijami. »Nastavila sem video način za snemanje pri 24 ali 25 sličicah na sekundo v ločljivosti 4k. Če pa moram nato posneti nekaj fotografij, lahko preklopim v svoj fotografski način, kjer so pripravljene vse moje najljubše nastavitve osvetlitve in slike. V samo delčku sekunde lahko spremenim načine in začnem fotografirati«.

Za fotografiranje komercialnih posnetkov bližje domu Alice fotografira tudi s fotoaparatom Alpha 7R V, vendar je Alpha 7 IV še vedno tisto, kar opisuje kot njen »delovni« fotoaparat. »Če grem nekam daleč, se lahko zanesem nanj,« pravi Alice. »V Bocvani je bilo zelo prašno, še posebej, ker je bilo obdobje suše. Poskrbela sem za čistočo, nisem pa preveč razmišljala o zaščiti fotoaparata, saj vem, da je trpežen in zanesljiv. Na fotoaparat gledamo kot na orodje, ki morda ni več videti tako lepo, vendar vem, da se lahko nanj zanesem, kjer koli na svetu sem«.