V spodnjem delu polarnega kroga konec novembra dnevna svetloba traja manj kot uro. Sonce se komaj dvigne nad obzorje in zaradi visokih pobočij fjordov, ki obkrožajo majhna mesta, kot je Skjervoy, ga celo ob jasnem vremenu ni mogoče neposredno uzreti.

Glede plovbe v tej večno modri uri je Chris Schmid neomajen. »Na sever Norveške sem prišel fotografirat orke in kite grbavce,« pojasnjuje, »in v tem letnem času je svetloba najbolj čudovita. Po nežni modri se lahko v urah, ki so blizu zori in mraku, kot jih poznamo drugje, segreje v vijolično in škrlatno. Ko se svetloba odbija od snega in ledu, te barve zmehčajo celotno pokrajino in osvetlijo morje, ki je temno in hladno, a neverjetno lepo.«

Ali je somrak idealen čas za fotografiranje ork? »Sploh ne,« se smeji, »vendar na tem mestu v tem času ne gre drugače. Od tod se selijo za slaniki. Če jih torej želimo videti v tem okolju, moramo iti za njimi. Velikokrat sem že fotografiral pod vodo,« nadaljuje Chris, »vendar sem prvič fotografiral orke. Običajno se posvečam velikim mačkam v Afriki, zato je to v marsičem drugačno.«

Kljub okolju in objektu pa so fotografske tehnike vedno prenosljive. Prvo pravilo je, da se moraš približati. »Ko smo opazili jato, smo se z majhnim togim napihljivim čolnom odpeljali do mesta, kjer so se orke hranile,« pojasnjuje. »S čolnom smo se lahko približali bolj kot bi se z ladjo, tako po dolžini kot po višini. Podobno kot pri drugih živalih lahko tudi pri orkah, ko sem bližje vodi, zajamem več pokrajine v ozadju ter tako objektu dodam globino in kontekst. Če ste visoko na palubi ladje, vidite samo vodo.«

Kako torej Chris v arktičnem mraku nastavi svoj fotoaparat? »Pravzaprav enako kot običajno,« prizna. »Moje pravilo je, da fotografiram s hitrostjo zaklopa, ki je dvakrat večja od obratne vrednosti goriščne razdalje. To je zelo pomembno, da so posnetki ostri, še posebej, ko z majhnega čolna fotografiraš premikajoči se objekt! Če na primer uporabljam Sonyjev objektiv FE 70-200mm f/2.8 GM OSS II, bom uporabil vsaj 1/400 s, še raje pa 1/1000 s. Tukaj v polarni noči to zagotovo pomeni, da odprem zaslonko in uporabim višje nastavitve ISO.«

K sreči mi pri uporabi fotoaparata Alpha 7R V z notranjo stabilizacijo slike SteadyShot Inside in objektivom z optično stabilizacijo slike Optical SteadyShot močno pomaga tehnologija. »Ostrino je težje doseči kot pri manjšem številu slikovnih pik, vendar pri fotoaparatu Alpha 7R V s tipalom z visoko ločljivostjo to ni bila težava. Iz osvetlitve želim izluščiti vsako podrobnost, da lahko sliko po potrebi tudi obrežem, zato je ostrina ključnega pomena. Stabilizacija mi je omogočila celo fotografiranje severnega sija z roke pri 0,8 sekunde!«

Torej, nad vodo so razmere zahtevne. Kako pa je pod vodo? »Pod vodo je seveda vedno še temneje, vendar je običajno na voljo nekaj neposredne svetlobe ali možnost uporabe bliskavice. To drugo pa ne velja pri orkah, saj pri njih ne moreš uporabljati bliskavice. To pomeni, da je treba delati z zelo široko zaslonko in uporabljati visoke vrednosti ISO. Na srečo so te orke prijazne, zato lahko fotografiraš s širokokotnim objektivov, kot je 16-35mm f/2.8 GM, a zaslonko obdržiš pri približno 1/200 s in izbereš vrednost ISO, kot je 6400. S pravilno obteženim podvodnim ohišjem je Sonyjev fotoaparat zelo stabilen. Če ga spustim, ne plava ne navzgor ne navzdol.«

Tudi ostrenje pod vodo ali nad njo v polmraku bi lahko pomenilo težavo, vendar ne z inovativnim sistemom samodejnega ostrenja fotoaparata Alpha 7R V. »Vse skupaj je kar zapleteno,« priznava Chris. »Na primer: fotografiram pri šibki svetlobi, na strukturiranem ozadju, kot je voda, pri čemer lahko izostrim le plavut – potem je tu še dejstvo, da so orke bolj ali manj črne! Pod gladino pa je svetlobe še manj. Vendar nisem imel nobenih težav, saj sem uporabil prilagodljivo območje.«

Njegovo fotografiranje ork in kitov grbavcev je bilo tako uspešno, da se namerava Chris novembra 2023 vrniti in voditi izlet. »Ko te živali vidiš od blizu v njihovem okolju, ti to resnično spremeni življenje, s fotoaparatom Alpha 7R V pa nisem zamudil niti trenutka. Ti kiti so radovedni in želijo sodelovati, vendar so tudi nežni, saj se gibljejo s svojimi mladiči le nekaj metrov od tebe in te gledajo v oči, vendar pazijo, da se te ne dotaknejo. To je spoštljivo in želim si le, da bi jim ljudje vedno izkazovali enako spoštovanje.«