Posnetek tjulnja od blizu, ki gleda neposredno v fotoaparat

Pečati odobritve

Tony Peral

Na razgibani atlantski obali severozahodne Afrike je polotok Ras Nouadhibou, 37 milj dolg pas negostoljubnih vrtoglavih pečin, nožem podobnih skalnih osamelcev in širokih plaž, ki jih biča veter. Gre za kraj, poln ladijskih razbitin in porušenih, zapuščenih bivališč, kjer se ljudje borijo za preživetje. In zagotovo je to razlog, zakaj je, kljub svoji sovražnosti, dobesedno postal zatočišče za divje živali.

Nazobčane pečine visoko nad morjem © Tony Peral | Sony α7R V + FE 100-400mm f/4.5-5.6 GM OSS | 30s @ f/10, ISO 100

Tukaj zadnje sredozemske medvedjice, vrsta, ki je skoraj izumrla v vodah, po katerih je bila poimenovana, praznujejo svoj povratek. Ironično je, da tam, kjer zadnji žarki zimskega sončnega zahoda vsak dan ujamejo celino, Ras Nouadhibou doživlja svež sončni vzhod za tjulnje. »Projekt ohranjanja medvedjice je najdaljši in najbolj ambiciozen projekt, kadarkoli izveden za ogrožene vrste,« pojasnjuje fotograf Tony Peral, čigar naloga je bila dokumentirati prizadevanja naravovarstvenikov in njihove čudovite objekte.

»Od konca leta 2022 do začetka leta 2023 je bila moja naloga pomagati nevladni organizaciji, imenovani »CBD Habitat & Annajah« ustvariti zbirko slik in videoposnetkov te zadnje preostale kolonije,« nadaljuje, »in zame očitno izjemno vznemirljiva priložnost, da sem bil del tega ambicioznega projekta. Nedvomno je bil v smislu ohranjanja ogrožene vrste eden najuspešnejših na svetu – revolucionaren uspeh 20-ih let trdega dela«.

Projekt se je osredotočal na zavarovanje in zaščito gnezdišč in širših habitatov s spremljanjem in varovanjem – ukrepi, ki jih pred tem ni bilo. »Do leta 2001,« pojasnjuje Tony, »ta, zadnja velika kolonija medvedjic na svetu, ni imela nobene zaščite. Ribiški čolni so nezakonito nastavljali mreže pred jame, v katerih so se tjulnji razmnoževali, medtem ko so plovila z vlečnimi mrežami lovila zelo blizu obale in odlovila vse, vključno s tjulnji.«

Valovi, ki se lomijo na peščeni plaži © Tony Peral | Sony α1 + FE 12-24mm f/4 G | 1/640s @ f/10, ISO 125

»Ta pas obale je bogat z ribami in je brez dvoma eden najboljših krajev na atlantski obali, kjer lahko tjulnji najdejo stalno zalogo hrane,« pravi Tony, »vendar so se na širokih, odprtih plažah polotoka razmnoževali na naraven način. Zaradi tega zgodovinskega preganjanja pa so se umaknili v jame in omejili v bolj nevarno in sovražno okolje, kot bi si želeli, kjer je stopnja umrljivosti tjulnjevih mladičev zelo visoka.«

»Toda leta 2001 je bil ustanovljen rezervat Seal Coast Reserve,« nadaljuje, »in ob sodelovanju z lokalnimi ribiči je ta 365 dni na leto predstavljal zaščito vzrejnih jam v Cabo Blancu. Koristi teh ukrepov so jasno vidne in danes je velikost kolonije trikrat večja, kar pomeni, da lahko zdaj naredimo naslednji korak in začnemo tjulnje vračati na plaže, kjer so se nekoč razmnoževali.«

Dva tjulnja plavata v morju © Tony Peral | Sony α7R V + FE 100-400mm f/4.5-5.6 GM OSS | 1/500s @ f/5.6, ISO 1250

Čeprav se tjulnji vračajo na njegove obale, za polotok Ras Nouadhibou ne moremo trditi, da je idealen za fotografiranje. »Polotok je surovo okolje tudi v najboljših časih,« potrjuje Tony, »toda fotografiranje pozimi in na lokaciji, stisnjeni med oceanom in puščavo, je mene, mojo ekipo in mojo opremo res potisnilo do skrajnih meja. Še več, teren zelo otežuje iskanje kotov za delo. Pravzaprav se večina odkrivanja in opazovanja tjulnjev opravi z vrha pečin. Večino dni smo snemali tako, da nas je puščavski pesek bičal iz ene smeri, medtem ko so velikanski valovi butali v pečine pod nami.«

»Prav tako smo morali prehoditi mnogo kilometrov obale, da smo opazili tjulnje, ki so bili na poti na ribolov,« nadaljuje Tony, »in to od zore do mraka, da smo se uskladili z njihovo dejavnostjo. Vse skupaj je bilo še težje zaradi dejstva, da smo delali na lokaciji brez elektrike, kar pomeni, da smo morali razviti strategijo za delovanje opreme in – ker smo kartice polnili z video vsebino 4K – za prenos in varnostno kopiranje posnetkov.«

Robustnost njegove opreme Sony Alpha je bila ključnega pomena za uspeh, pravi Tony, saj je pri projektu redno uporabljal dve ohišji fotoaparatov, »prvi je Alpha 1 in drugi Alpha 9 ali Alpha 7, odvisno od vrste dela, ki sem se ga nameraval lotiti. Moj glavni objektiv je bil FE 600mm f/4 GM OSS, ki je bil ključnega pomena pri iskanju tjulnjev z vrhov pečin, ter FE 100-400mm in FE 70-200mm z zoomom. Lahko rečem, da gre za fotografsko opremo najvišjega tehnološkega kalibra. Zmogljivost in vzdržljivost sta bili nenehno izpostavljeni bičanju vetra s prahom, soljo in peskom, vendar sta se izkazali za najboljše, kar si lahko želi fotograf divjih živali.«

Valovi treskajo ob nazobčane skale © Tony Peral | Sony α1 + FE 600mm f/4 GM OSS | 1/6s @ f/22, ISO 100

A ne glede na težke pogoje, je bila obala še vedno čaroben kraj. »Zaradi poznavanja zgodovine te živalske vrste je bilo vse skupaj še bolj razburljivo,« pravi Tony. »Ta kolonija se je zatekla v tako odmaknjen in osamljen kraj, da lahko resnično cenite neskončno divjino in nedotaknjeno naravo. Edinstvena kombinacija harmonije sovražnosti in miru.«

To je bil tudi kraj, ki ga je navdihnil, da je ustvaril nekaj neverjetnih slik. »Predvsem so mi všeč posnetki tjulnjev od blizu,« pravi, »saj zaradi svoje naravne vedoželjnosti pokukajo iz globin in usmerjajo svojo pozornost na vse, kar se dogaja na vrhu pečine. Pomembno mi je bilo tudi dokumentirati trdo delo strokovnjakov, ki skrbijo za varnost tjulnjev in njihovega okolja. Skupaj smo preživljali čas v taboru in njihova predanost je občudovanja vredna. Njihova dolžnost je, da vedno znova pokrivajo celotno območje rezervata in njegove kolonije, da prepoznajo grožnje in preverijo njegovo ustrezno stanje.«

Tjulenj leži v vodi © Tony Peral | Sony α1 + FE 600mm f/4 GM OSS | 1/2000s @ f/5.6, ISO 4000

»Nekaj časa smo porabili tudi za zajemanje interakcij med lokalnimi ribiči in njihovimi sosedi,« se spominja. »S pomočjo projekta, ki jih podpira pri razvoju odgovornega in trajnostnega načina ribolova, so sčasoma začeli spoštovati in sprejemati tjulnje kot še enega igralca v igri.«

To podporo in izobraževanje lahko podkrepi le fotografija, pravi Tony. »Zelo pomembno je bilo, da smo projekt dokumentirali z različnih vidikov: družbenega, varstvenega, operativnega, okoljskega, vse skupaj pa smo posneli skupaj s tjulnji in njihovimi gnezditvenimi jamami. S temi slikami in videi lahko ljudem pomagamo razumeti obseg in uspehe projekta, ki je v tako oddaljenem kraju, da si ga drugače ne bi mogli ogledati.«

»Projekt medvedjice se bo nadaljeval še mnoga leta,« zaključuje, »in ko bo kolonija dosegla primerno število osebkov, bodo medvedjice naselili na nova območja, kjer bo mogoče ustanoviti nove razmnoževalne kolonije, upajmo, da jih celo vrnejo v Sredozemlje. Na lastne oči smo se lahko prepričali, kako se razvija in raste eden najdlje trajajočih projektov za rešitev vrste pred izumrtjem, in upam, da bom še naprej sodeloval pri tem projektu, da bom lahko sledil temu razvoju in ga dokumentiral s svojimi fotografijami.«

Skupina tjulnjev plava v morju © Tony Peral | Sony α7R V + FE 100-400mm f/4.5-5.6 GM OSS | 1/500s @ f/4.5, ISO 1000

»Trdno verjamem v moč fotografije narave pri ozaveščanju, prav tako pa verjamem, da mora biti fotograf divjih živali še posebej zavezan naravi. Menim, da bi moralo biti naše delo tako ali drugače tesno povezano z ohranjanjem naše naravne dediščine.«

Predstavljeni izdelki

Povezane zgodbe

Prijavite se, če želite prejeti svoje glasilo α Universe

Čestitamo! Uspešno ste se naročili na glasilo α Universe

Vnesite veljavni e-poštni naslov

Žal je je prišlo do napake

Čestitamo! Uspešno ste se naročili