Majhna zelena kača z odprtimi usti

Mala čudesa Amazonije

Javier Aznar

Prirodoslovce je skozi zgodovino vodil duh odkrivanja. Vzhičenost ob odkrivanju novih živalskih vrst ali opazovanju še nikoli videnega vedenja je privlačna na osebni ravni, to veselje pa se lahko še pomnoži, ko odkrite skrivnosti prikažejo še drugim. V zadnjem času, ko se je človeštvo prebudilo in začelo skrbeti za Zemljo, se je pokazalo, da gre za nekaj več. Dokumentiranje in razumevanje naravnega sveta je dobilo še bolj drzno ostrino. Ker ni mogoče zanikati, da smo v vsakem kotičku naše male oaze priča izginjanju habitatov in živalskih vrst, imajo prirodoslovci pomembno izobraževalno nalogo.

Prirodoslovec in fotograf Javier Aznar, ki od leta 2018 dela s Sonyjevimi fotoaparati, pravi: »Jaz razumem, da ljudem ne more biti mar za nekaj, če niti ne vedo, da to obstaja. Zato že toliko let fotografiram manj vidno živalstvo Amazonije – njene žuželke in pajkovce, stonoge, plazilce in dvoživke. Te živali niso na razglednicah Amazonije ali drugih krajev, ki so pogosto rezervirane za velike sesalce in pisane ptice, vendar niso nič manj lepe ali pomembne.«

Delo s fotoaparati in objektivi Sony Alpha je imelo velik vpliv name, pravi Javier, »predvsem zato, ker združujejo briljantno kakovost z vzdržljivostjo in prenosnostjo. Delam v precej ekstremnih okoljih, kar zadeva vročino in vlago, poleg tega veliko hodim – živali lahko iščem tudi do 12 ur na dan – zato majhna in lahka oprema fotoaparata pomeni tudi manjši in lažji nahrbtnik.«

Zelena gosenica na spodnji strani lista © Javier Aznar | Sony α7R IV + FE 50mm f/2.8 Macro | 1/160s @ f/16, ISO 160

»Predvsem žuželke potrebujejo našo pomoč, saj jih prepogosto zavračamo kot škodljivce, nezaželene ali pa jih sploh ne opazimo,« nadaljuje. »V resnici pa so pomemben del piramide biotske raznovrstnosti, v kateri vsi živimo. Res je, da so na dnu piramide, toda če izgubimo žuželke, nimamo opraševanja, zato nimamo dreves, sadja in pridelkov. Posledično izginejo tudi vse živali, ki se z njimi hranijo, kot so ptice in sesalci. Ostanete pa seveda tudi brez pridelkov, brez ljudi.«

Javier meni, da se morate zato zavedati, da tudi če vam pajki ali hrošči na videz niso všeč, z njihovim ohranjanjem zaščitite vse druge živali, za katere vam ni vseeno. In človeško življenje. Tako je njegovo delo postalo prav to. »Vsak dan poskušam najti živali, za katere nihče ne ve, da obstajajo, opazovati njihovo življenje in jih posneti na način, ki bo ljudi pripravil do tega, da postanejo pozorni in jih opazijo.«

Majhna zelena žaba na vrhu bambusovega poganjka © Javier Aznar | Sony α7R IV + FE 50mm f/2.8 Macro | 1/160s @ f/16, ISO 80

Seveda Javier, tako kot občutljiva biotska raznovrstnost našega planeta, do te točke ni prišel čez noč. Njegova perspektiva je vrhunec vseživljenjskega navdušenja nad naravo, ki se je začela razvijati z bitji v njegovi rodni Španiji. »Moja družina je imela majhno zemljišče v okolici Madrida,« se spominja, »in poleti smo hodili tja, da bi se povezali z naravo. Starši so mi pri tem zelo pomagali, saj so me vedno spodbujali, da vidim lepoto v stvareh, ki so se drugim ljudem morda zdele neprijetne ali zaskrbljujoče. Zdaj to počnem tudi sam.«

Na potovanju po Južni Ameriki in Ekvadorju, kjer je prvič spoznal amazonski deževni gozd, je bil Javier »navdušen nad divjimi živalmi, pokrajino in naravo na splošno. Seveda je bila to tudi pustolovščina. Do nekaterih krajev, ki smo jih obiskali, je bilo mogoče priti le z večdnevnim potovanjem s kanuji, neverjetno pa je bilo obiskati domorodce in videti, kako drugačno je njihovo življenje. Mislimo, da potrebujemo toliko stvari za preživetje, vendar so nam lahko oni s svojimi hišami, ki jih naredijo sami, hrano, ki jo pridelujejo, in povezanostjo z živim svetom okoli njih, v navdih.«

Rumena gosenica, ki se plazi po vejici © Javier Aznar | Sony α7R IV + FE 50mm f/2.8 Macro | 1/100s @ f/13, ISO 320

Vsak dan v deževnem gozdu je bil – in še vedno je – zanj praznik odkrivanja. »Ko se sprehajaš, najdeš toliko živali, ki obstajajo samo tam. Na stotine vrst v enem samem popoldnevu. Jaz se počutim kot v trgovini s sladkarijami. Toliko tujih prizorov, oblik, barv in vedenj, ki so popolnoma drugačni od tistih, ki jih lahko najdemo v Evropi ali Severni Ameriki.«

Seveda je med svojim obiskom Amazonije videl tudi propad. »Opazil sem, da je izginilo več habitatov. Mesta rastejo, več je cest, manj je dreves ... Pogosto ne gre za nekaj, kar bi lahko opazil iz dneva v dan. Tako kot pri prijatelju, ki ga vidiš občasno, opaziš spremembe, ki jih ne bi, če bi ga videl vsak dan. Toda iz leta v leto so brazgotine na pokrajini veliko bolj očitne.«

»Ni pa vse samo slabo,« doda z upanjem. »V nekaterih primerih gre bolj za spremembo živalskih vrst, ki živijo na nekem prostoru. Odprejo se nove niše, ki se zapolnijo. Nekatera območja nam je uspelo ohraniti. Živalske vrste, ki jih več let ni bilo, se vračajo.«

Majhen glodavec, ki sedi na veji © Javier Aznar | Sony α7R IV + FE 50mm f/2.8 Macro | 1/250s @ f/14, ISO 200

Javier je skromen glede svoje vloge pri teh uspehih. Pravi, da je njegova naloga zgolj ozaveščanje o ogroženih bitjih »ali celo nekaj ljubezni«. To počne ne le s čistim dokumentiranjem, temveč tudi z estetskim učinkom, ki ga doda svojim fotografijam. »Če želimo prikazati lepoto teh živali, potrebujemo tudi lepe fotografije,« pojasnjuje Javier. »Želim, da na dober način pritegnejo pozornost, zato za to uporabljam zanimive perspektive in ustvarjalno osvetlitev. Boljša kot je fotografija, več ljudi bo prebralo napis ali se zanimalo za žival!

Pomemben del tega je po njegovih besedah kombinacija čiste estetike s podobami vedenja. »Vsaka slika, ki prikazuje vedenje, je odlična,« pojasnjuje, »saj omogoča povezavo z gledalcem. In to je še toliko bolj pomembno, če se nam nekatere od teh živali zdijo čudne. Če lahko posnamem pajka, ki gradi mrežo ali skrbi za svoje mladiče, ima to bolj logičen in čustven učinek. To je lahko tudi znanstveno zanimivo, in če fotografiraš toliko kot jaz, boš zagotovo videl stvari, ki jih še nihče drug ni.«

Javier Aznar sedi ob vznožju velikega drevesa © Javier Aznar | Sony α7R V + FE 24-70mm f/2.8 GM II | 1/5s @ f/4.0, ISO 400

Ali bo delo za spreminjanje dojemanja teh živali v očeh ljudi kdaj končano? »Mislim, da ne,« pravi Javier, »vendar se trudimo. Obstaja več sto tisoč vrst členonožcev, ki se od nas zelo razlikujejo, vendar si vsi delimo isti planet in imajo enako pravico, da na njem uspevajo, kot jo imamo mi. Poskušam prikazati njihovo edinstvenost in osebnost in to mi uspeva. Ko sem na primer spoznal svoje dekle, se je bala pajkov, vendar se jih ne boji več. Ljudje si ustvarjajo te zgodbe, te namišljene strahove Amazonije, ki jih vidijo v filmih, toda če lahko te mite uničimo, s tem pomagamo rešiti resničnost.«

Predstavljeni izdelki

Javier Aznar

Javier Aznar | Spain

"Če želimo nekaj ohraniti, moramo najprej poznati in ljubiti to, kar lahko izgubimo. Fotografija je uporabno orodje za dvig zavedanja in za prikaz tega, kar nas obkroža. S svojim fotoaparatom poskušam prikazati živali v njihovi najčistejši obliki s stališča biologa, vendar z umetniškim navdihom."

Povezane zgodbe

Prijavite se, če želite prejeti svoje glasilo α Universe

Čestitamo! Uspešno ste se naročili na glasilo α Universe

Vnesite veljavni e-poštni naslov

Žal je je prišlo do napake

Čestitamo! Uspešno ste se naročili