»Smešno je, da več ko potujem, bolj cenim svoj dom,« začne priznani pokrajinski fotograf Albert Dros. »Pogosto delam na neverjetnih krajih po vsem svetu, a se vedno veselim vrnitve na Nizozemsko. Veselje mi vzbuja veliko majhnih stvari. Všeč sta mi sir in mleko, zjutraj pa imam rad čokoladne posipe! Predvsem pa me navdihuje nizozemska pokrajina.«

Čeprav njegov domači kraj morda ne spada med najbolj priljubljene kraje za krajinsko fotografijo na svetu, pa Albert želi pokazati, da je lahko prav tako spektakularen. Celo tako zelo, da je postal objekt njegove čudovito ilustrirane knjige z naslovom »Lepota Nizozemske«.

Albert je knjigo, v katero je vključil fotografije, ki jih je posnel v zadnjih 10 letih in od katerih so bile mnoge ustvarjene le nekaj kilometrov od njegovega doma, ustvaril »za ljudi po vsem svetu, da bi si lahko ogledali lepote Nizozemske, morda pa še bolj za tiste, ki živijo tukaj, a so pozabili, kako čudovita je lahko Nizozemska. Prostrano nebo, mlini na veter, gozdovi in ​​rože, ki se odsevajo v vodi ali pa so zaviti v meglo.«

Kako je torej Albertu uspelo ustvariti dovolj čudovitih fotografij, da je lahko napolnil knjigo? Poleg njegove ljubezni do pokrajine mu je pri tem pomagalo tudi njegovo občudovanje dramatične svetlobe in vremena ter njegova predanost iskanju lokacije. »Ljudje pogosto mislijo, da bodo ikonična mesta sama po sebi dovolj za čudovite fotografije,« pojasnjuje, »toda pomembnejša je svetloba. Svetloba in vreme lahko kjer koli ustvarita čudovit prizor. Pravzaprav bi bil raje na dolgočasni lokaciji s čudovito svetlobo kot v fantastični pokrajini s slabo svetlobo. V knjigi je veliko lokacij, ki niso videti prav nič posebnega, dokler niso prikazane v pravem letnem času ali pogojih.«

Uspeh, pravi, prihaja iz vizualizacije, raziskav in načrtovanja. »Lepoto si morate predstavljati na mestih, ki morda niso takoj videti privlačna. Veliko časa preživim na spletu in tako, da se vozim naokoli ter si ogledujem lokacije, pri tem pa se vedno sprašujem, kako bodo videti v različnih pogojih. Kako bodo videti pozimi, ko je vse zmrznjeno? Ali spomladi z divjimi cvetovi? Ali v jesenskih barvah? Ali pa v megli? Ali ob polni luni? Vse si zabeležim na zemljevidu in tako ob primernem vremenu točno vem, kje moram biti. In ker je večina teh lokacij oddaljenih največ 90 minut od mojega doma, sem lahko v najboljših pogojih zelo hitro tam; kadar pa potujete tisoče kilometrov, morate pač delati s tem, kar vas pričaka.«

Odličen primer so Albertove slike polarnega sija nad Nizozemsko. »To so bili še zadnji deli knjige,« se spominja, »ravno v pravem času za objavo v knjigi. Fotografiranje severnega sija nad mlini na veter je bilo neverjetno, a to je bila pravzaprav druga lokacija, na katero sem se odpravil tisto noč. Prva lokacija se preprosto ni obnesla, vendar sem lahko preveril zemljevid in našel boljšo. Ko sem prišel tja, se ni dogajalo nič posebnega, a po polnoči je nebo preprosto eksplodiralo.«

Albertu je oprema Sony Alpha pomagala ujeti tako ta trenutek kot tudi vse druge v njegovi knjigi. »Ta fotografija je bila ustvarjena z mojim fotoaparatom Sony Alpha 7R V in objektivom FE 14mm f/1.8 GM, vrsto tehnologije, ki omogoča neverjetne stvari,« pravi. »Na primer, tisto noč sem za osvetlitev lahko uporabil vrednost ISO 1600 in zaslonko f/1,8, zaradi česar je bila hitrost zaklopa samo 1 sekundo in sem lahko te izrazite svetlobne zavese fotografiral z najvišjo kakovostjo.«

»Sonyjeva tehnologija mi je vedno pomagala pri ustvarjalnem delu,« nadaljuje, »in nedavne funkcije, kot so načini v fotoaparatu, ki pomagajo pri majhnih premikih izostritve, so odličen primer. Te uporabljam v svojih posnetkih gob, da lahko v tistih meglenih gozdnih prizorih dobim ostrino v ospredju in ozadju. Obstaja nešteto podobnih funkcij, ki so odprle pot najrazličnejšim zamislim in zelo olajšale postopek fotografiranja.«

»Toda poleg funkcionalnosti gre tudi za kakovost,« nadaljuje. »Ljudje pravijo, da je dandanes mogoče skoraj vse posneti s pametnimi telefoni, vendar pa lahko le z dinamičnim razponom in ločljivostjo svojih fotoaparatov Alpha ustvarim velike, čudovite natise, ki so dovolj kakovostni tudi za objavo v knjigi.«

In s to knjigo, ki je že požela uspeh, Albertove fotografije Nizozemske razkrivajo lepoto dežele na enak način, kot so to nekoč počeli stari nizozemski mojstri.

»Velik kompliment je, da moje fotografije primerjajo z njihovimi umetninami,« konča, »toda ko sem se začel ukvarjati s fotografijo, o njih pravzaprav nisem vedel veliko. Šele pozneje, ko sem jih podrobneje preučil, sem ugotovil, da imamo iste cilje in uporabljamo iste metode ter svojo neumorno strast do te pokrajine združujemo z najboljšimi tehnikami in tehnologijami svojega časa.«