Gustav Kiburg na Ekvador gleda kot na poseben kraj. Ta nizozemski fotograf je svojo navdušenost pokazal z naslednjimi besedami: »Ali ste vedeli, da ima ta kraj na kvadratni kilometer več ptic kot katerikoli drugi?« V tej državi obstaja 1656 različnih vrst ptic, vendar obstaja ena družina ptic, ki jo je Gustav še posebej želel fotografirati – Trochilidae, bolj znani kot kolibriji.
»V Ekvadorju najdemo najbolj raznolike vrste kolibrijev na svetu,« pravi Gustav. »So osupljivih barv. Nekaj posebnega se mi zdi način, kako mirno visijo v zraku s svojimi majhnimi krilci, da bi dosegli cvet.«
V globinah vlažnega ekvadorskega deževnega gozda se Gustav zanaša na preizkušeno opremo, za katero ve, da ga ne bo pustila na cedilu. V njegovo izbrano opremo spadata Sony Alpha 1 in objektiv Sony FE 400mm f/2,8 G Master.
Način fotografiranja ptic je kljub fotografiranju v divjini deževnega gozda skoraj enak kot v naravnem rezervatu – bistveno je imeti dovolj znanja o vrstah ptic in imeti potrpljenje za opazovanje in dolgo čakanje. »Sony Alpha 1 ponavadi postavim na stojalo, se osredotočim na določeno cvetlico in preprosto čakam. V kompoziciji se trudim vedno pustiti dovolj prostora, saj je težko predvideti, kje v kadru bo ptič priletel. In kar je glede Alpha 1 odlično, je senzor s 50,1 milijona slikovnih pik. Ta mi ponuja dovolj ločljivosti, da po potrebi sliko tudi obrežem.«
Goriščna razdalja, ki jo nudi 400-milimetrski objektiv Sony G Master, Gustavu priskrbi dobro ravnovesje med možnostjo povečave in razumno razdaljo med njim in pticami. Vendar pa ima Gustav za tiste trenutke, ko želi, da je motiv v kadru bolj izstopajoč, možnost, da lahko uporabi Sonyjev 1,4-kratni telekonverter s 400-milimetrskim objektivom. Ta kombinacija mu omogoči enakovreden učinek objektiva z goriščno razdaljo 560 mm, brez opazne izgube kakovosti slike.
S pripravljenim fotoaparatom, objektivom in kompozicijo Gustav čaka na kolibrija, ki bo priletel in med pitjem cvetličnega nektarja lebdel. Nato Gustav z vklopljeno tehnologijo samodejnega ostrenja oči za ptice nastavi svoj Alpha 1 na consko ostrenje. Tako mora, ko se prikaže ptica, fotoaparat, samo prilagoditi ostrenje 400-milimetrskega objektiva na cvetlico.
»Če sem iskren, se mi s Sony Alpha 1 včasih zdi, kot da goljufam. Imam prijatelje, ki uporabljajo fotoaparate drugih znamk in med fotografiranjem vedno preverjajo svoje fotografije. Smejijo se mi, ker se jaz s tem ne obremenjujem. Pri Alphi 1 že v iskalu vidim, kakšna bo fotografija in iz izkušenj vem, da bo samodejno ostrenje delovalo odlično.”
Vsak, ki je že kdaj poskušal fotografirati ptice med letom, ve, kako težko je to narediti, ampak Alpha 1 ima več funkcij, ki pri tem pomagajo. Za Gustava je ena najpomembnejših funkcij iskalo brez zatemnitve. To mu omogoča fotografiranje do 30 sličic na sekundo brez motečega utripanja ali zatemnitve v iskalu, kar je bistveno za sledenje ptici, medtem ko ta leti.
»Običajno fotografiram s hitrostjo 20 sličic na sekundo. To mi omogoča, da med letenjem izberem popoln položaj ptičjih kril. Hitrost zaklopa držim nad 1/1000 sekunde, zaradi česar lahko ujamem gibanje kril. Gibanje je del zgodbe.«
Nekaj, kar na Gustavovih slikah izstopa, so veličastna ozadja, ki so popolnoma naravna in jih ustvari objektiv FE 400mm f/2,8 G Master. Čudoviti neizostreni deli fotografije se ponavadi ustvarijo z nastavitvijo 400-milimetrskega objektiva na veliko zaslonko, vendar Gustav poredko fotografira s popolnoma odprto zaslonko pri f/2,8.
Alpha 1 nastavim na način prioriteta zaslonke in zaslonko ponavadi nastavim med f/4 in f/5,6. S tem povečam globinsko ostrino, da izostrim ptičje telo, obenem pa ohranim zamegljeno ozadje. Nato ročno nastavim ISO, da dosežem hitrost zaklopa 1/1000 sekunde. Z občutljivostjo se ne bojim igrati, saj vem, da bo kakovost slik še vedno odlična.«
S številnimi svojimi fotografijami Gustav poudarja pomen kompozicije vsakega elementa slike. Ena takih je fotografija kolibrija z mečem (Ensifera ensifera) – ptice, katere kljun je daljši od telesa. »Zgleda kot bojno letalo,« pravi Gustav. »Obrezal sem zgornji in spodnji del slike in s tem pritegnil pozornost na dolg ptičji kljun in na hitrost ptiča med letenjem.«
Na tej fotografiji je kolibri nagnjen navzgor in pije nektar, vendar za Gustava samo ptica ali cvet nista dovolj za dobro fotografijo – pri tem pomaga list, postavljen na vrhu kadra, ki doda ravnovesje. »Fotografija bi bila brez tega lista popolnoma drugačna,« pravi Gustav.
"Slabo vreme je barvito vreme"