»Ob vsakem obisku Arktike začutim čisto občudovanje, ki kar ne zbledi,« pravi Mickaël Peralta, fotograf narave, ki si je za poslanstvo zadal, da ljudi spodbuja k cenjenju divjine, kjer »te prostrane, odprte pokrajine in navdihujoče živali ustvarjajo mir, samoto ter redek in močan občutek spokojnosti«.

Mickaëlov tritedenski izlet na zamrznjeno vzhodno obalo Grenlandije je bil že dolgo njegov osebni cilj in izpolnil je vsa njegova pričakovanja. »Po več potovanjih po Norveški, Ferskih otokih, Islandiji in Svalbardu je bila Grenlandija zame še zadnji košček sestavljanke,« pojasnjuje. »Pridružil sem se odpravi z ladjo Polarfront, nekdanjim meteorološkim raziskovalnim plovilom iz 70-ih let prejšnjega stoletja. Ladja je bila dolga približno 55 m, a hkrati še dovolj majhna, da je omogočala dostop do najbolj oddaljenih fjordov. Potovanje je potekalo med arktičnim poletjem in okolje sem lahko v celoti doživel tako, da sem z ladje zaplaval v vode s temperaturo 1 ºC ali 2 ºC.« »Toda kljub tistim toplejšim poletnim mesecem je eden mojih najmočnejših spominov na to potovanje zvok morskega ledu, ki se je lomil pod trupom ladje,« se spominja. »Pokanje in škrtanje ledu je eno mojih najbolj intenzivnih in nepozabnih doživetij. Za tuje obiskovalce je ta zvok povsem tuj, za ta kraj pa nekaj povsem značilnega.«

»Cilj tega projekta je bil prikazati prostranost te še nedotaknjene divjine,« nadaljuje Mickaël, »in pri tem smo pluli skozi območja, ki jih večina ljudi še nikoli ni videla, kaj šele dejansko obiskala. Grenlandija, in še zlasti njena vzhodna obala, je izredno težko dostopna, in želel sem pokazati pokrajine, ki so še vedno resnično divje in neukročene. Potovanje mi je omogočilo, da sem se temu neverjetnemu kraju približal kot dokumentarni opazovalec, ne le kot fotograf divjih živali in pokrajine,« pravi. »Obiskali smo grenlandsko vasico, obdano z morskim ledom, ki se razteza skoraj 80 km okoli nje in je zato večino časa popolnoma izolirana. Ko preživljate dneve s to skupnostjo in dokumentirate njihovo vsakdanje življenje, začnete bolje razumeti takšen način življenja ljudi, ki so odrezani od sveta in se morajo za hrano zanašati na lov.«

Med Mickaëlovim potovanjem so grenlandske pokrajine in divje živali zablestele v vsej svoji veličastnosti in mu v teh treh tednih skupaj pomagale ustvariti nekaj spektakularnih spominov. »Srečanja z arktičnimi divjimi živalmi, zlasti s polarnimi medvedi, se me vedno globoko dotaknejo,« se spominja. »Eden takšnih trenutkov mi je omogočil ponazoriti čudovito geologijo teh golih krajev. Videli smo polarnega medveda, ki je stal nad nami na skalah rjave in oker barve, kar je skupaj odlično simboliziralo značaj teh visokih zemljepisnih širin.«

Med Mickaëlovimi najljubšimi fotografijami so bile tudi slike visokih ledenih gora otoka. »Odkrivanje tako velikih ledenih gora je bil eden mojih glavnih ciljev pri obisku Grenlandije,« pojasnjuje. »Njihove razsežnosti močno presegajo vse, kar običajno srečujem na Svalbardu. Na zaščitnih pobočjih fjordov je morje pogosto neverjetno mirno, zato fotografije tudi pri visokih hitrostih zakopa vključujejo zelo gladko vodo in minimalistično vzdušje.«

Mickaëlova želja, da bi z drugimi delil te neokrnjene kraje in neponovljiva srečanja, deloma izhaja iz njegovega lastnega spoznavanja divjine, občudovanje njenih čudežev pa je zagotovo vplivalo na njegovo fotografsko pot. »Zame se je vse spremenilo med neverjetnim izletom v Oregon pred skoraj desetletjem,« pojasnjuje. »To je bila moja prva fotografska pustolovščina, med katero sva s prijateljem, ki je prav tako fotograf, 15 dni preživela na poti in zajemala življenje s polno žlico. To potovanje je spremenilo vse in moja strast do fotografije se je rodila skupaj z mojo ljubeznijo do prostranih odprtih prostorov. Danes mi mešanica fotografije in divjine daje globok občutek svobode, tako fizično kot duševno,« nadaljuje. »Potovanja, kot je to na Grenlandijo, so zame oblika meditacije, način, da se ponovno povežem z nečim bistvenim, a najpomembneje, priložnost, da še drugim prenesem ta občutek preživljanja časa v naravi. Lepota naravnega sveta me je spodbudila, da sem začel vedno bolj raziskovati, in želim si, da bi tudi drugi dobili tak navdih.«

Da bi svoje slike napolnil s spontanostjo in dramatičnostjo, je Mickaël razvil poseben slog fotografiranja, ki ga podpirajo njegovi fotoaparati in objektivi Sony. »Moj cilj je z eno samo sliko povedati zgodbo o potovanju in gledalcu takoj približati čustva, ki sem jih občutil,« pojasnjuje. »Vse fotografije posnamem ročno, brez filtrov in običajno potujem samo z enim ohišjem fotoaparata ter dvema ali tremi objektivi. Približno 80 % moje fotografije nastane v trenutku, ko jo posnamem, preostanek pa oblikujem med naknadno obdelavo. Pri delu namerno uporabljam omejeno barvno paleto, ki me naravno usmerja k severnim okoljem. Med potovanjem, kot je ta, veliko fotografij posnamem s palube ladje, to pa tudi na mirnih vodah predstavlja tehnične izzive,« nadaljuje. »Ker se ladja nenehno premika, je zelo težko delati s počasnimi zaklopi, zato navadno delam z nastavitvami od 1/250 s pa vse do 1/8000 s.«

Sonyjeva tehnologija stabilizacije slike SteadyShot je na voljo tako v ohišjih fotoaparatov, kot je A7R V, ki ga je Mickaël uporabljal na tem potovanju, kot tudi v objektivih, kar pomaga nevtralizirati gibanje ladje. »Na tem potovanju sem odkril objektiv FE 28-70mm f/2 GM, skupaj z mojim objektivom FE 300mm f/2.8 GM OSS pa sta to zdaj moja najpogosteje uporabljena objektiva,« pravi. »Objektiv 28–70 mm je bil izjemno uporaben pri fotografiranju z manjših čolnov Zodiac med krajšimi izleti v bližini ledenikov,« pojasnjuje Mickaël. »Je zelo vsestranski, izjemno svetel in zagotavlja izjemno kakovost slike, medtem ko mi je 300-milimetrski objektiv omogočil, da sem lahko divje živali, kot so polarni medvedi, muškatno govedo, arktične lisice in zajci, ločil od ozadja ter močno obrezal ledene gore, kot da bi fotografiral njihov portret. Ker se zelo osredotočam na doseganje najvišje možne kakovost slike v fotoaparatu, je Alpha 7R V zame očitna izbira,« pravi. »Je izjemno odziven, lahek in opremljen z izjemnim sistemom samodejnega ostrenja, medtem ko je visoka ločljivost kot nalašč za izdelavo mojih velikih natisov. Objektivi Sony G Master podpirajo to zmogljivost, saj zagotavljajo izjemno ostrino, kontrast in upodabljanje narave, tako da lahko na terenu ustvarim slike, ki so skoraj popolne«

Za Mickaëla je Arktika muza, ki ga nenehno navdihuje. »Eno mojih največjih upov za prihodnjo odpravo bi bilo, da bi več tednov ali celo mesecev živel v tradicionalni grenlandski vasi in resnično dokumentiral njihov način življenja,« zaključi. »Leta 2026 se bom vrnil tudi na Svalbard, da izkusim prehod iz zime. Vse bo belo, tiho in surovo. Vsak letni čas ponuja nekaj drugačnega in vsako potovanje pomeni popolnoma novo odkritje, ki mi daje enak otroški občutek radovednosti. Moja oprema Sony pomaga poskrbeti, da se lahko ta trenutek ohraniti še dlje.«