Skozi ogenj

Globoko v livarni v kraju Fundição De Sinos De Braga na Portugalskem je vroče v prenesenem pomenu in dobesedno. Staljeno železo teče iz peči v tovarni in se steka globoko v modele in vzorce. Čeprav zvonarji delajo s kovino pri temperaturah nad 50 °C, pa se v obratu poti tudi nekdo drug. Fotograf Gonçalo Delgado je tukaj, da ustvari nekaj svojega in dokumentira zgodbo teh obrtnih kovinarjev s svojim fotoaparatom Sony Alpha 9 II.

Gonçalo je izkušen fotoreporter, ki je v tej tovarni že delal, vendar pa ima danes na voljo novo situacijo in nove okoliščine, ki jih lahko oblikuje v zgodbo. »Pred približno šestimi ali sedmimi leti sem tukaj delal na podobnem projektu,« pojasni. »Takrat sem se bolj osredotočil na ekipo, ki je zaključevala svoje delo na zvoncih. Tokrat je peč delovala in moja naloga je bila spremljati obnovo cerkvenih zvonov v tej zadnji tovarni za zvonove na Portugalskem. Zame osebno je to bila priložnost, da dokončam zgodbo, ki sem jo začel pred leti.«

Ob vrnitvi v tovarno »mi je postalo jasno, da se izkušnje pri reportaži med seboj seštejejo in te naredijo boljšega pripovedovalca zgodb. Vse te ure, ki jih porabiš za fotografiranje, ti pomagajo pri reševanju težav in spopadanju z novimi situacijami. Vsako delovno mesto je drugačno, zato je pomembno, da se znam prilagoditi in sem hiter in obvladam veščine, da ustvarim oportunistične fotografije.«

Kako je bilo fotografirati v livarni? »Vroče, zadimljeno in neprijetno okolje,« pojasni Gonçalo, »ki je tudi nevarno, in če se opečeš, to za seboj pusti resno opeklino. Vendar pa sem pri tem delu že navajen takšnega pritiska in kaosa. Če parafraziram znan citat, se pri poklicu fotoreporterja velikokrat počutiš, kot da bi vozil kolo. Le da je kolo v plamenih. In ti si v plamenih. In tudi vse okrog tebe je v plamenih,« se smeji.

Poleg izkušenj in veščin, pridobljenih v več letih fotografiranja, mora fotoreporter imeti tudi opremo, na katero se lahko zanese. Pri fotografiranju s fotoaparatom Alpha 9 II je Gonçalo našel fotoaparat, ki je »popolna kombinacija« za njegovo delo. Gonçalo dodaja, da čeprav je »originalna Alpha 9 bila odlična, se Alpha 9 II odreže nekoliko bolje. Čudovite barve, manj hrupa pri senzorju s 24 milijoni slikovnih pik, a še vedno veliko podrobnosti in dinamičnega razpona v surovih datotekah.«

Gonçalo je v livarni še posebej izkoristil široke fotografije aparata Alpha 9 II.

Če pri tem uporabim legendarno funkcijo samodejnega ostrenja oči in zaznavanja obraza fotoaparata Alpha 9 II, ki »zajame delavce v mračnem okolju, kjer lahko fotografiram na široko,« pove Gonçalo, »je to zares fotoaparat, ki se lahko kosa z vsem. Čeprav običajno uporabim držalo baterije VG-C4EM, ga tukaj nisem, saj je bil prostor omejen, fotoaparat Alpha 9 II pa je kot vedno pokazal, da ima lepo prenosno ohišje.«

Gonçalo je izbral tudi profesionalne objektive Alpha, ki se odlično odrežejo pri nizki svetlobi, in sicer FE 14 mm f/1.8 GM, FE 35 mm f/1.4 GM in FE 50 mm f/1.2 GM. »Seveda si želim hitre objektive, in čeprav mi je 14 mm objektiv bil v pomoč v notranjosti tovarne, bom vedno imel rajši bolj človeški pogled, ki ga omogočata 35 mm in 50 mm objektiv. Pri takšnih zgodbah, kot je ta, mi daje bolj naravno perspektivo in pritegne gledalca, kot da bi bili tam z menoj.«

Tako kot novi zvonci prebivalcem Penhe naznanjajo vsako polno uro, je čas tisti, ki pripoveduje najboljše zgodbe, pravi Gonçalo. »Pri takšnih projektih bodo vse ure, ki ste jih porabili zanje, povedale svoje. Teža vaših izkušenj in glasu, ki ste ga našli, se pojavi v okvirju, medtem ko bo viden tudi čas, ki ste ga vložili v spremljanje in snemanje zgodbe.«

To velja tudi za ocenjevanje fotografij. »Pri projektu si je dobro vzeti čas in se ohladiti,« zaključi. »Nato se lahko s svežimi očmi osredotočite na fotografijo in resnično vidite spremembe in razlike v tem, kar ste naredili – kaj deluje in kaj ne, morda tudi, kaj manjka. Vendar pa ena stvar, ki ne manjka, je moj fotoaparat, na katerega se lahko zanesem, in to je vsekakor Sony Alpha 9 II.«